Skupina ALETHEIA je pomlajena hci tiste resnice, ki se iz zacetka osemdesetih let prejšnjega tisocletja kot tanka, drhteca nit vlece skozi prostor in cas v obliki pesmi in besede. Tokrat se je navzela kristalnega Simoninega glasu in ekstaticnih odmevov Erianovega čela, gibljivosti Lucijinih švigajocih kitarskih prstkov ter se trdno zasidrala v harmonijah Danijeve kitare, da bi kot srebrn plamen s pomočjo Robijeve mešalne mize švignila skozi ušesa nazaj v človeška srca, ter se tam umedila v pričakovanju svoje pomladi. Če ne, pa nič hudega…
[Aletheia - Čas]